Deinstitucionalizacija migrantskih nastanitev
Z večjim številom migrantov, ki prihajajo v Evropo, je vprašanje, kje in kako države organizirajo namestitev, postalo bolj pomembno kot kdajkoli prej. Sedanji model nastanitev migrantov, ki ostanejo v Sloveniji - tako kot v večini držav EU - temelji na centralizirani institucionalni namestitvi, kjer so priseljenci izolirani od ostalega prebivalstva in dodatno marginalizirani. Prosilci za azil so nastanjene v odprtem sprejemnem centru. Formalno sicer imajo pravico živeti v najetih stanovanjih, a je ta pravica omejena na tiste, ki imajo utemeljene razloge, da živijo drugje, v skladu z odločitvijo organov in podprte z nezadostnimi finančnimi sredstvi. Tako ljudje ostanejo v oddaljenem centru več mesecev ali celo let, čakajoč na odločitev o prošnji za azil. Če je njihova prošnja zavrnjena, jih lahko premestijo v center za tujce v Postojni, totalno institucijo, kjer so zaprti, medtem ko se organizira njihova deportacija. V mnogih primerih, država ne organizirati deportacije, ampak osebo po nekaj mesecih ali celo letu izpusti ter jo pusti brez strehe nad glavo, brez stanovanja in brez pravice do dela, zdravstvenega varstva in socialne pomoči. V tem panelu bomo predstavili kritiko sedanjega modela in razpravljali o deinstitucionalizaciji migrantskih nastanitev ter si skupaj poskušali zamisliti, kako bi to izgledalo v praksi. Odprli bomo tudi vprašanje, kakšen je potencial solidarnostnih iniciativ z migranti za ustvarjanje alternative za trenutno centraliziran model nastanitev.
Petek 4.12.
12.00 - 14.00